23. svetovno prvenstvo, Francija 2023
Poznavalci tekmovalnega krapolova vedo, kako dolga in naporna je pot do uspeha in kaj vse
mora tekmovalec v času tekmovanja storiti, da lahko doseže dober rezultat. Za uvrstitev na sam vrh pa potrebuje ekipa poleg ribiškega znanja in dobre fizične pripravljenosti še obilico sreče.
Jezero Lac de Pannecière s 520 ha vodne površine
Akumulacijsko jezero Lac de Panneciere se nahaja v Franciji v pokrajini Burgundija. Jezero polni reka Yonna že od leta 1949, ko je bil dokončan mogočen jez, ki meri v dolžino kar 400 m. Globina vode doseže, po besedah domačinov, ponekod tudi več kot 60 m. Jezero naseljujejo razne vrste belih rib, več vrst roparic, manjših krapov pa je na pretek. Obala jezera je izredno razgibana ter raznolika, na nekaterih delih so kamniti, strmi bregovi, ponekod pa je peščena ravnina.
Dostop do vseh 3. sektorjev je bil mogoč z vozili, veliko težje in ponekod nevarno pa je bilo pripeljati se do tekmovalne trase oziroma do lovnih mest. Gozdne poti so bile strme in spolzke, prevozne samo s terenskimi vozili. Predvsem v sektorju B so nekateri tekmovalci nosili opremo do lovnih mest tudi po več deset metrov daleč po strmem pobočju.
Priprave na tekmo in odhod v Francijo
Takoj po končanem državnem prvenstvu, je vodja reprezentance Sidonija Kolar na 1. sestanku reprezentance predstavila plan udeležbe na 23. svetovnem prvenstvu. Do potankosti izdelan načrt je zajemal vse podrobnosti, ničesar ni bilo prepuščeno naključju. Minimalna sredstva s katerimi je razpolagala reprezentanca, niso omogočala reprezentantom nobenega razkošja. Hrano smo kupovali v trgovinah in jo pripravljali sami oziroma sta za to opravilo dobrovoljno poskrbela Nedeljko in Boris. V času tekme smo imeli tekmovalci dovolj hrane, pripravljene obroke smo si pogreli sami, vsako jutro pa je Sidonija poskrbela za svež kruh in kakšno sladico. Brez pomoči donatorjev in nemalo lastnih finančnih sredstev članov reprezentance, bi bila udeležba na tem svetovnem prvenstvu zagotovo nemogoča.
Na pot z nekaj urno zamudo
Na pot v Francijo naj bi odšli v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah iz Kamnika. Dva polno natovorjena kombija sta bila pripravljena ob dogovorjeni uri in sta čakala v Kamniku še na našo ekipo. Na pot naj bi šli že ob 4.00 uri zjutraj, žal pa sem zjutraj na domačem dvorišču poškodoval naloženo prikolico tako močno, da ni bila primerna za dolgo vožjo. Hkrati sem poškodoval tudi nekaj nujno potrebne opreme, ki je nisem mogel nadomestiti pred tekmovanjem.
Hvala Roku in ekipi RD Ilirska Bistrica, da so po prejetem obvestilu Sidonije o poškodovani prikolici, preložili njihovo opremo v večji kombi in se pripeljali v Celje še po mojo in Željkovo! Hrano in pijačo, ki je bila pripravljena za na pot sem imel naloženo v osebnem avtu. Na 1260 km dolgo pot smo se zaradi neljubega dogodka odpravili z nekaj urno zamudo.
Pot preko Karavank, Salzburga, Muncha, Stuttgarda, Moulhousa in naprej do cilja, naj bi trajala približno 13 ur, če bi vozili brez prestanka. Seveda to ni mogoče zaradi utrujenosti voznikov, nepopisne gneče na avtocestah in zaradi nepredvidenih zastojev. Predvsem pa to ne bi bilo varno za celotno reprezentanco. Že po nekaj sto kilometrih smo se ustavili na počivališču ob avstrijski avtocesti. Vzeli smo si čas za dobro malico, popili smo kavo in nato nadaljevali s potovanjem. Bolj ko smo se bližali cilju, težje je bilo zdržati za volanom. Zadnje kilometre smo vozili po slabo označenih cestah, ki so nas vodile skozi manjše kraje in vasi, kjer ni bilo nobene razsvetljave. Vozili smo izredno previdno, kajti zajci, lisice, srne, divji prašiči in ostala divjad, je tako rekoč povsod ob cesti in hitro lahko pride do nesreče.
Pozno zvečer smo prispeli v avtokamp, kjer smo imeli rezervirani dve počitniški hiški. Dovolj veliki in prostorni sta bili za udobno bivanje deset 10. članske reprezentance. Nekateri so takoj legli k počitku, ostali pa smo še posedeli na terasi in se pogovarjali o dogodivščinah na poti in o skorajšnji tekmi.
Priprava pribora in opreme
V ponedeljek zjutraj, kmalu po zajtrku, sta se Sidonija in njen pomočnik Boris, odpravila v bližnji kraj Chaumard, kjer so bile v prostorih tamkajšnje občinske stavbe prijave reprezentanc. Nekaj reprezentanc je prispelo na jezero že v soboto, večina pa jih je prispela v nedeljo ali v ponedeljek dopoldan. Pri prijavi naše reprezentance ni bilo nobenih težav, kajti vodja reprezentance, je že prijavila reprezentanco preko elektronske pošte. S predstavnikom organizatorja sta zgolj preverila imena reprezentantov in s prijavo je končala. Prejela je še akreditacije in darilo organizatorja, oziroma enega od sponzorjev svetovnega prvenstva. Vsaki naši ekipi je pripadalo nekaj kvalitetnih veder in lepo število različnih plavajočih vab. Darila je razdelila med vse tekmovalce, zagotovo nam bodo prav prišla.
Preostanek dneva smo izkoristili za ogled jezera, kjer smo takoj videli, da je gladina vode nižja vsaj za 5 m. Na treningu smo bili v začetku septembra in točno smo vedeli, kje smo lovili in do kam je segala voda. Vedeli smo, da so se krapi pomaknili v globoko vodo in da jih bo v plitkejših delih jezera bolj malo oziroma nič.
Pred večerjo, ki sta jo pripravila Boris in Nedeljko, smo še enkrat pregledali in pripravili vsak svojo opremo ter pribor. Sidonija in Žiga sta medtem odšla v trgovino, kjer sta med drugim kupila tudi krampe in lopate. Zaradi strme brežine ponekod ni bilo mogoče postaviti nobene opreme, na nekaterih lovnih mestih pa ni bilo mogoče normalno stati in še manj hoditi. Ponekod je bil naklon tudi do 45 stopinj. Zamislite si, kako težko je na takšnem bregu zdržati 72 ur tekmovanja, hraniti in zajemati ulovljene ribe.
Sestanek vodij reprezentanc in žreb sektorjev
Spočiti in dobre volje, smo v torek zjutraj najprej zajtrkovali, popili kavo in počakali na odhod v Chaumard. Sidonija je imela dopoldan 1. sestanek vodij reprezentanc. Sestanka se je udeležilo vseh 32. vodij reprezentanc, predstavnikov FIPSed pa na tem sestanku ni bilo. Njihova prisotnost bi bila nujna, kajti lokalni izvajalci tekmovanja so spremenili način točkovanja po svoje, kar je bilo nedopustno. Vodje reprezentanc so temu nasprotovali, vendar brez vsakega uspeha. Kaj bi lahko storili?
Žreb sektorjev je pred koncem sestanka opravila Sidonija, ki je že ob prijavi reprezentance prijavila naše ekipe, glede na uvrstitev na letošnjem državnem prvenstvu. Dražen in Rok bosta lovila v sektorju C, Klemen in Igor v sektorju A, Željko in jaz pa v sektorju B.
Takoj, ko nam je Sidonija sporočila v katerem sektorju bo kdo lovil, smo se tekmovalci odpravili do vsak svojega sektorja, kjer smo si ponovno podrobno ogledali tekmovalno traso. Pozno popoldne smo se zbrali v kampu, kjer smo se pogovorili predvsem o tem, kaj lahko katera ekipa pričakuje. Seveda je bilo vse odvisno od žreba, ki je bil v sredo zjutraj, pred začetkom tekme.
Otvoritev Svetovnega prvenstva 2023 in predstavitev reprezentanc
V torek pozno popoldne se je naša reprezentanca udeležila otvoritvene slovesnosti, ki je bila v kraju Chatenau Chinon, oddaljenem kakšnih 15 km od jezera. Skupaj z drugimi reprezentancami smo se najprej sprehodili po ulicah manjšega kraja, kjer so nam dobrodošlico zaželeli domačini.
Na ulicah so vihrale zastave vseh držav udeleženk svetovnega prvenstva 2023. Letos je sodelovalo kar 32. reprezentanc iz celega sveta, kar je rekordna udeležba reprezentanc do sedaj.
Žreb lovnih mest in začetek tekmovanja
Drugi sestanek vodij reprezentance in žreb tekmovalnih mest, je bil napovedan za sredo zjutraj, ob 8.00 uri. Za potrebe sestankovanja vodij reprezentanc, je organizator postavil šotor v kraju Chaumard blizu občinskega poslopja. Sidonija ni želela zapečatiti usode tekmovalcem, kot tudi ne celotni reprezentanci, zato je na žreb poslala mene, ki naj bi imel srečo pri žrebu. Ko sem bil na vrsti za žreb, so bile v vreči samo še 4. številke. Izvlekel sem kombinacijo: A 12 – B 20 – C 8.
Obnemel sem ko sem videl izžrebano kombinacijo, kajti z Željkom bova tekmovala na težko dostopnem, ozkem delu jezera. Igor in Klemen sta bila rahlo zaskrbljena, sodeč po reakciji Dražena in Roka, sta bila še kar zadovoljna. Preden smo se napotili vsak v svoj sektor, smo si zaželeli še dober prijem, predvsem pa veliko sreče.
Trening nam ni dosti pomagal
Vsi smo prispeli na lovna mesta pravočasno, naši rezervni tekmovalci in vodja reprezentance so nam pomagali pri tovorjenju opreme do lovnih mest. Pred začetkom tekmovanja lahko vstopajo v boks samo tekmovalci in vodja reprezentance. Vsi ostali lahko nudijo pomoč, vendar le pri prenosu opreme do tekmovalnega mesta. Tudi vodja reprezentance in njen pomočnik, nista smela v boks oba hkrati.
Sektorski sodniki so bili pri tem zelo dosledni, čeprav nihče od njih ni poznal pravil do podrobnosti. Po tretjem signalu lahko tekmovalci vnesejo opremo v boks in pričnejo s pripravami na tekmo. Med priprave sodi sestavljanje in priprava ribiških palic, postavljanje šotorov, blazin za odpenjanje rib in ostale opreme in pričnejo z markiranjem oziroma s pregledom konfiguracije dna s pomočjo posebej za ta namen izdelane palice. Zagotovo je to eno izmed najpomembnejših opravil pred pričetkom tekme, vendar tega francoski sodniki, vsaj tisti v najinem sektorju niso vedeli. Takoj so morali vsi, ki so že začeli z markiranjem to opravilo končati, kajti zagrozili so nam s kaznijo. Žal nekateri funkcionarji še ne znajo tolmačiti pravil in pravilno izobraziti sodnike ter ostalo osebje, zato prihaja do nesoglasij.
Počakali smo, da je predsednik tehnične komisije in član angleške reprezentance, to razložil glavnemu sodniku. Slednji je to preveril in šele nato smo lahko nadaljevali s pripravami na tekmo, vsi pa smo izgubili dragoceni čas.
Stronger Together
Člani reprezentance smo se zavedali, da lahko samo s skupnim delovanjem dosežemo dober rezultat. Naš slogan je bil “Stronger Together” in tega smo se držali ves čas priprav in treningov, ter na tekmovanju samem. Tekmovalci smo se zavedali, da bomo morali uporabiti vse svoje znanje in da bo vsaka uporabna informacija spremljevalnega osebja veliko vredna.
Sektor A
V A sektorju sta lovila Klemen in Igor. Njuno lovno mesto, je na prvi pogled izgledalo odlično, vendar sta takoj po začetku markiranja vedela, da jima bo globina vode na desni strani njunega lovnega koridorja povzročala nemalo preglavic. Na razdalji 40 m od brega, je bila globina vode že preko 10 m. Le nekaj metrov naprej sta imela greben, za katerim pa je bila globina vode že 23 m. Na levi strani njunega lovnega mesta pa je bila globina vode nekoliko bolj obetavna, dno jezera pa ni imelo veliko ovir.
Bila sta dobro pripravljena na tekmovanje v vsakih razmerah. Izdelanih sta imela veliko število različnih sistemov primernih za talni ribolov, razne dolžine tako imenovanih Zig Rig navez, različne barve in vrste plavajočih vab iz umetne pene in še marsikaj, kar je potrebno za dober rezultat. Prvo popoldne nista ulovila nobenega krapa, ker krapov na njunih krmiščih ni bilo. Prvega krapa sta uspela uloviti zgodaj zjutraj v četrtek. Krap je pobral vabo, dvignjeno od dna kar 11 m. Že čez nekaj trenutkov je sledil naslednji prijem, vendar se je svinec zataknil med velike kamne na dnu in krapa sta izgubila. V nadaljevanju tekme sta poskušala na vse načine ob prijemu dvigniti svinec tako visoko, da se ne bi zatikal med kamenje in skale, žal se jima je to posrečilo le nekajkrat. Skupna teža sedmih ulovljenih krapov ni zadoščala za dobro uvrstitev v njunem sektorju.
Sektor B
Midva z Željkom sva lovila v sektorju B. Razdalja od najinega lovnega mesta do nasprotnega brega, je bila nekaj več kot 100 m. Najprej sva pomislila, da je to za naju dobro in da bova z lahkoto »zaprla« prehod krapom do sosednjih ekip. Že v prvih urah pa se je pokazalo, da je bil najin plan zgolj pobožna želja. Težave nama je povzročalo kamnito dno ob nasprotnem bregu, kajti svinec se je pri vsakem metu zataknil med kamenje. Nemogoče je bilo izvleči sistem zato sva to krmišče kmalu opustila.
Nasproti najinega lovnega mesta se je nahajal manjši zaliv, kar je na začetku tekme delovalo obetavno. Ko pa sva preverila lovni koridor z markerjem nama je bilo popolnoma jasno, da v zalivu ne bo mogoče loviti. Desna lovna linija je namreč potekala preko plitvine, kjer je bila voda globoka le slab meter. Največja globina vode je bila na razdalji 75 m od brega 12 metrov. Tudi na drugih delih lovnega koridorja globina vode ni presegla 8 m. To je pomenilo, da loviva v plitvini. Hranila sva premišljeno, kajti nikjer ni bilo nobenih znakov, da bi se na tem delu nahajal kašen krap. Prvi prijem sva imela v četrtek zgodaj zjutraj, žal pa je bil svinec zapet v kamenje in trganje najlona je bilo neizbežno. Čez nekaj ur je našel Željkovo vabo na bližnjem krmišču krap s težo nekaj več kot 2 kg. Bila sva zadovoljna in upala sva vsaj še na kakšno ribo. Žal sva ostala samo pri tem krapu, kajti najini signalizatorji so bili do konca tekme popolnoma tihi.
Sektor C
Dražen in Rok sta lovila v sektorju C. Kmalu po začetku tekme, sta že imela prve prijeme in prve ulovljene krape. Njune plavajoče vabe so takoj pritegnile krape, nekaj sta jih sicer izgubila, ostali pa so bile na varnem v mrežah za čuvanje rib. Takoj sta dobila občinstvo, rezervni tekmovalci in vodje ter trenerji ostalih reprezentanc, so se vrstili za in ob strani njunega lovnega mesta. Nista se zmenila za njih, nadaljevala sta z ribolovom v svojem slogu. Mirno, preudarno predvsem pa uspešno.
Čez nekaj časa so se prijemi prenehali, verjetno so se krapi pričeli hraniti v globini ali pa so se pomaknili drugam. S pametno taktiko hranjena in večkratnim premetavanjem različnih sistemov sta kmalu začela loviti krpe tudi na dnu, kar sta s pridom izkoristila. Uspešno sta lovila tudi čez noč.
Ekipa iz Bosne in Hercegovine, ki je lovila na nasprotnem bregu, je začela hraniti ob sam rob njunega krmišča. Lovne linije naj se ne bi križale na vodi, tako je zapisano v pravilih FIPSed. Ker Francozi pri postavljanju tekmovalne trase tega niso upoštevali, je prišlo do neljubega dogodka. Draženu in Roku so prijemi povsem prenehali, šele po kakšnih 15. urah sta začela ponovno loviti krape. V času trajanja tekme sta uspela uloviti 43. krapov različne teže, kar je zadoščalo za uvrstitev na 34. mesto med pari.
Dež in veter nam nista prizanesla
Med tekmo sta reprezentancam povzročala težave močan veter in hudi nalivi. Orkanski veter je odnašal šotore in ostalo opremo, predvsem ekipam v A sektorju. Tudi Klemen in Igor sta imela nekaj poškodovane in uničene opreme.
Hranjenje krapov v takšnih razmerah, je bilo nemogoče, predvsem pa nesmiselno. Treba je bilo počakati, da se je veter vsaj malo umiril in šele nato nadaljevati z metanjem hrane na krmišče.
Naš skupen ulov je zadoščal za 24. mesto med 32. reprezentancami
Nihče od reprezentantov ni bil zadovoljen z doseženim rezultatom. Pričakovali smo boljšo uvrstitev, ker smo bili dobro pripravljeni. Na treningu v Franciji smo bili kar dvakrat, vsakič na svoje stroške in z lastnim prevozom. Lovili smo na skoraj vseh delih jezera, kjer naj bi potekalo tekmovanje in kjer je bilo to mogoče. Ponekod ni bil dovoljen nočni ribolov ali pa so lastniki zemljišč dostop do vode onemogočili s spuščeno in zaklenjeno zapornico. Na jezeru smo preživeli več dni skupaj, preizkušali smo različne vrste vab, lovili smo na različnih globinah, različnih razdaljah in v različnih vremenskih pogojih. Že takrat smo vedeli, da na določenih delih jezera ne bo lahko tekmovati, predvsem zaradi neprimernega terena ali težavnega dostopa do lovnih mest. Veliko težavo je predstavljalo tudi nenehno spuščanje vode iz jezera. Vsak dan je bil nivo vode nižji vsaj za 10 cm ali več, vsi pa vemo, kako se ribe na to odzivajo.
Do srebrne medalje kljub kršitvam pravil
Pričakovati je bilo, da bodo Francozi storili vse, da bo njihova reprezentanca zasedla prvo mesto in s tem postala Svetovni prvak za leto 2023. Zagotovo je bila Francoska reprezentanca v prednosti pred ostalimi, kajti tukaj so doma. Celo leto so imeli tekmovalci možnost treninga na jezeru Lac de Penneciere, predvsem možnost preizkušanja vab v različnih vremenskih razmerah. Ker jih je že po prvem dnevu tekmovanja dohitela in prehitela reprezentanca iz Ukrajine, so uporabili tudi najbolj krute prijeme, da bi ohranili vodstvo.
Njihov tekmovalec je ulovljenega krapa prijel s prsti za oči, ga dvignil iz mreže za zajemanje rib ter ga dobesedno vrgel v mrežo za tehtanje rib. To so opazili predstavniki drugih reprezentanc, ki so bili v tem času ob tekmovalnem mestu francoskega para, nekateri pa so to podlo ravnanje z ulovljeno ribo tudi posneli. Brez vsakega dvoma je bil to prekršek za dodelitev rdečega kartona, takšno ravnanje z ulovljenimi ribami vseh vrst ni humano in ni dovoljeno!
Odgovorni za tekmo svetovnega prvenstva in sodniški odbor so o tem prekršku nemudoma razpravljali in se odločili, da bo francoska ekipa zaradi prekrška prejela opozorilo oziroma rumeni karton, ker točno takega prekrška pravila ne omenjajo. Prosim vas, gre za nehumano in neetično ravnanje z ulovljeno ribo in to ni prekršek za diskvalifikacijo reprezentance?
Naslednji dan so Francozi prejeli še drugi rumeni karton. Vodja in trener njihove reprezentance sta se hkrati zadrževala v tekmovalnem prostoru enega od francoskih parov, kar je prepovedano! Dva rumena kartona nista možna v nobenem športu in tudi na ribiških tekmovanjih ne.
Večina reprezentanc je zaradi tega protestirala in to zavržno dejanje Francozov ostro obsodila. Zahtevali so takojšnjo diskvalifikacijo njihove reprezentance, vendar niso dosegli prav ničesar. Nekaj reprezentanc se je tudi uradno pritožilo, žal pa bo o teh in ostalih kršitvah odločal FIPSed šele na eni izmed njihovih rednih sestankov.
Francoska reprezentanca je skupno osvojila 2. mesto in s tem srebrno medaljo.
Zaključek in pogostitev reprezentanc
Tekmovalni del je bil za nami, sledil je še zaključek, ter podelitev medalj in pokalov zmagovalnim parom in reprezentancam ob 19.00 uri, zadnjega dne tekmovanja. Na zaključek smo odšli vsi člani naše reprezentance. Veseliti se nismo imeli za kaj, kar pa ne pomeni, da smo bili slabe volje. Kljub zamudi pričetka dogodka za skoraj 2. uri, smo se sproščeno pogovarjali o minulem tekmovanju med seboj, kot tudi s člani drugih reprezentanc. Nekateri naši tekmovalci so izmenjali reprezentančna oblačila s tekmovalci iz drugih držav, nazdravili smo na naš in njihov dosežen rezultat, počakali smo še na skromno pogostitev in se kasneje vrnili v avtokamp.
Prespali smo, zgodaj zjutraj pa smo se odpeljali proti domu. Tokrat smo izbrali nekoliko krajšo pot, ki je bila za nekaj minut hitrejša in za nekaj sto Evrov dražja. Potovanje preko Italije je potekalo brez vsakih posebnosti. V bližini večjih mest, je bilo nekaj gneče in zastojev na avtocesti, vendar zaradi njih nismo izgubili veliko časa.
V Slovenijo smo prispeli v poznih popoldanskih urah, kot je bilo planirano. Vozili smo v skupini vse do počivališča Ravbarkomanda, kjer pa ni bilo več časa za kavo ali kratek pogovor, vsem se je mudilo domov k svojim družinam.
Brez njihove pomoči bi ostali doma
Zahvaljujem se vsem donatorjem, ki so prispevali sredstva in tako omogočili reprezentanci sodelovanje na letošnjem svetovnem prvenstvu.
Zahvaljujem se Horvat Roku za uporabo njegovih kombijev in za ves vložen trud pri izvedbi treningov in tekmovanja!
Posebej se zahvaljujem vodji reprezentance Sidoniji Kolar za nesebično pomoč reprezentantom pri pridobivanju donatorskih sredstev, pri skrbi za finančna sredstva in za porabljen čas in nemalo lastnih sredstev pri izvedbi projekta SP v LKO, Francija 2023!
Aleksander Kolar