Svetovno prvenstvo Italija 2014
Tokrat se ne moremo pohvaliti z dobrim rezultatom, čeprav so bila pričakovanja velika. Po odličnem žrebu, ki bi po prvih pričakovanjih lahko zavihtel našo reprezentanco na sam vrh med kraparskimi velesilami, se je na koncu pokazal za slabega. Dosegli smo rezultat s katerim se ne moremo pohvaliti in ki nam ga mnogi celo privoščijo. Kljub “neuspehu” pa smo dvignili slovenski tekmovalni krapolov na novo, višjo raven. Tokrat smo delovali kot ekipa, ki je bila pripravljena prenesti zmago ali poraz in ki se je z dvignjeno glavo vrnila domov k družinam, prijateljem in znancem.
Poznavalci kraparskih tekmovanj, predvsem še aktivni in tudi bivši tekmovalci vedo, kako je soočiti se z množico ekip, ki so prišle v Italijo z enim samim ciljem – postati svetovni prvak. Velika večina tekmovalcev se ukvarja s krapolovom profesionalno in za njimi stojijo mnoga znana imena iz kraparske industrije. Tudi naši sosedje Hrvati, ki so premočno zmagali pred konkurenco, so imeli veliko podporo sponzorjev, medijev, predvsem pa podporo širše ribiške javnosti. Čestitam jim za uspeh!
Žal se moramo mi še vedno boriti za naklonjenost ribiške javnosti, pri delodajalcih moramo moledovati za vsak prosti dan, prepričevati moramo svoje družine, da trošimo svoj denar in prosti čas za dobro slovenske kraparije …
Letošnja reprezentanca je pričela s pripravami takoj po končanem DP RZS v LKO. Vodstvo reprezentance se je trudilo omogočiti tekmovalcem kar najboljše pogoje za trening, vodja reprezentance se je borila za prepotrebna sredstva, brez katerih si udeležbe na svetovnih prvenstvih ne moremo zamisliti, tekmovalci so vložili veliko prostega časa in nemalo lastnega denarja v opremo in vabe … vse je delovalo, kot mora. Zahvaljujoč pokroviteljem, smo lahko trenirali na jezeru Pietrafita, bili dostojno nameščeni v avtokampu, manjkalo nam ni skoraj nič. Mogoče le še nekaj sreče za boljši rezultat, kar bi bila pika na “i”.
V času pred tekmo nam je služilo tudi vreme in vzdušje med reprezentanti je bilo sproščeno. Dobre hrane ni manjkalo, čas smo imeli tudi za relaksacijo v zunanjem bazenu, čeprav je bila voda že presneto hladna. Skratka, bilo je veliko dobre volje in smeha, ves čas pa so bile misli usmerjene k tekmovanju, zaradi katerega smo tudi bili v Italiji.
Odkar se slovenske kraparske reprezentance udeležujejo svetovnih prvenstev se še ni zgodilo, da bi izžrebali krajno mesto. Vsa leta smo si to želeli in letos se je to zgodilo. V A sektorju smo izžrebali številko 24 in kar prehitro smo se veselili dobrega rezultata. Na delu jezera, kjer je bilo tekmovalno mesto, je bil v vodi potopljen zid, kar sta Zdravko in Boris spoznala že pri prvih metih markerja. Če ni bilo prijema, ni bilo možno izvleči sistema. Izkušeni Zdravko je hitro našel rešitev za to oviro, žal pa ni pomagala, kajti rib je bilo na tem delu jezera izredno malo. Močno hranjenje vseh ekip, je imelo za posledico manj prijemov, saj so bili krapi zaradi ogromne količine razne hrane hudo zbegani. V šali bi lahko napisal: “Krapi so začeli prijemati šele naslednjo sredo.”
V sektorjih B in C sta imeli ekipi poleg pretiravanja s hranjenjem še težave s sosednjimi ekipami, kajti obe ekipi sta lovili “na sredini”. Razdalje med tekmovalnimi mesti so bile zaradi velikega števila ekip majhne in to je bilo za nas usodno. V C sektorju sta Jasmin in Grega ulovila najmanjšega krapa med vsemi ekipami z ulovom, Ibro in Branislav pa sta v C sektorju ostala brez ribe.
Si sposoben ostati 72 ur brez krapa in pri tem ne izgubiti živcev?
Aleksander Kolar
Trener reprezentance RZS LKO
Donatorji reprezentance RZS LKO 2014
[ezcol_1third]
[/ezcol_1third] [ezcol_1third][/ezcol_1third]
[ezcol_1third_end]
[/ezcol_1third_end]
[ezcol_1third]
[ezcol_1third]
[ezcol_1third_end]
[ezcol_1third]
[/ezcol_1third]
[ezcol_1third]
[/ezcol_1third]
[ezcol_1third_end]
[ezcol_1third]
[ezcol_1third_end]
[ezcol_1third]
[/ezcol_1third]
[ezcol_1third]
[/ezcol_1third]
[ezcol_1third_end]
[/ezcol_1third_end]
[ezcol_1third]
[/ezcol_1third]
[ezcol_1third]
[/ezcol_1third]
[ezcol_1third_end]
[/ezcol_1third_end]