Od ustanovitve do danes

V 90. letih prejšnjega tisočletja so med slovenskimi kraparji začele krožiti prve informacije o modernem krapolovu, imenovanem Catch & Release Carp fishing (Ujemi in izpusti). Čeprav je bil ta način ribolova v Sloveniji novost, so nekateri slovenski ribiči že prej pogosto izpuščali večino ulovljenih rib in le občasno obdržali kakšno ribo za popestritev jedilnika. To so počeli predvsem zaradi lastnega prepričanja in ne vpliva iz tujine.

Sprememba miselnosti in izmenjava znanja

Ribiči so se med seboj večkrat pogovarjali o smiselnosti svojega početja in večina jih je ugotovila, da je glavni razlog za ribolov sprostitev in preživljanje časa v naravi in ne doseganje dovoljenega dnevnega ulova.

Slovenski kraparji, ki so imeli podobna stališča, so se po vzoru tujih klubov začeli sestajati in izmenjevati informacije o vabah ter tehnikah modernega krapolova. Ta je zagotavljala uspešen ulov kapitalnih rib, obenem pa je bila bolj etična do ulovljenih rib v primerjavi z dotedanjimi tehnikami ribolova. Med prvimi, ki so sprejeli tovrsten način ribolova, so bili kraparji iz ribiških družin Bled, Cerknica, Murska Sobota, Lendava in Renče.

Odpor vodstev in začetki ustanavljanja sekcij

Ribiči kraparji, člani različnih ribiških družin, so želeli znotraj njih ustanoviti sekcije kjer  bi skrbeli za izobraževanje in se posvečali ribolovu na način Ujemi in izpusti. Vendar takratna vodstva ribiških družin niso poznala novega načina ribolova in so želje po organiziranju pogosto smatrali kot grožnjo obstoječi strukturi ribiških organizacij. Tudi spuščanje ulovljenih rib je bilo mnogim nerazumljivo in veliko naprednih idej je bilo zatrto že v kali. Največji odpor vodstev in posameznih funkcionarjev so predlagatelji doživeli ob omembi spremembe ribolovnega režima, ribolov z najmanj dvema palicama in dovoljenje za nočni ribolov. Takratna zakonodaja tega ni dovoljevala in potrebno bi jo bilo spremeniti.

Ustanovitev kraparske sekcije in vpliv na zakonodajo

Zahvaljujoč vztrajnem delu posameznikov iz ZRD Gorenjske je bila čez čas ustanovljena neformalna skupina, ki se je kasneje združila pod okrilje Ribiške zveze Slovenije in postala Kraparska športno tekmovalna komisija RZS. Ta komisija je bistveno vplivala na določene spremembe v zakonodaji.

Sprejetje novega zakona

Po letih prepričevanja in lobiranja so se pričakovanja slovenskih kraparjev leta 2006 vsaj delno uresničila. Sprejet je bil nov Zakon o sladkovodnem ribištvu. Ta zakon je omogočil uveljavitev načina ribolova “Ujemi in izpusti”, vključno z možnostjo nočnega ribolova in uporabe več ribiških palic.

Udeležba Ribiške zveze Slovenije in Kraparske tekmovalne komisije pri spremembah zakona

Dogajanje pred letom 2002

• Pobuda za ustanovitev tekmovalne komisije: ZRD Pomurja je predlagala ustanovitev tekmovalne komisije Ribiške zveze Slovenije (RZS) za tekmovanja v krapolovu. Pobudnika sta bila mag. Andrej Janc (RD Murska Sobota) in Štefan Šimonka (RD Lendava).

Leto 2002

• Kraparska sekcija Slovenije: Kraparji iz ZRD Gorenjske so ustanovili združenje “Kraparska sekcija Slovenije”. Vodja skupine Spomenko Vadžunec je predstavil sekcijo takratnemu vodstvu RZS, nato pa predložil prošnjo za vključitev sekcije pod okrilje RZS.
• Upravni odbor ZRD Gorenjske je razpravljal o ustanovitvi sekcije in se strinjal pod pogojem, da tekmovanja potekajo skladno s pravili RZS, vendar brez nočnega ribolova.
• Ustanovitev komisije: Na seji predsedstva RZS so potrdili Spomenka Vadžunca za predsednika Kraparske športno tekmovalne komisije RZS v ustanavljanju.
• Priprava pravilnikov: Komisija je dobila nalogo pripraviti tekmovalni pravilnik in poslovnik za državno prvenstvo v krapolovu.
• Udeležba na svetovnem pokalu: Septembra sta se dve slovenski ekipi udeležili svetovnega pokala v Romuniji in dostojno zastopali Slovenijo med 105 ekipami.
• Sprememba vodstva: Novi predsednik je postal Tomo Šebenik. Organiziran je bil prvi uradni sestanek Kraparske športno tekmovalne komisije v ustanavljanju.

 Leto 2003

• Ustanovitev KTK RZS: Uradno je bila ustanovljena Kraparska tekmovalna komisija RZS (KTK RZS). Pravno veljavno je, po sklepu skupščine RZS, pričela z delovanjem 13. decembra.
• Prvo državno prvenstvo: Na akumulaciji Vogršček je potekala prva tekma državnega prvenstva (DP) v lovu krapov z obtežilnikom (LKO). Sodelovalo je 10 ekip iz 6 ribiških družin.
• Prva državna prvaka: Prvaka sta postala Branislav Orlić in Ibro Ređić (RD Bled).
• Udeležba na svetovnem prvenstvu: Oktobra se je slovenska reprezentanca udeležila 5. svetovnega prvenstva v Italiji in zasedla 8. mesto.

Leto 2004

• Povečano zanimanje za tekmovanja: Registriranih je bilo 44 tekmovalcev, 17 ekip je sodelovalo na DP v LKO 2004.
• Izobraževanje sodnikov: Komisija je sprejela sklep o programu za izobraževanje sodnikov za tekme DP.
• Državno prvenstvo: Državna prvaka sta bila David Mole in Milan Rodošek (RD Vrhnika).
• Udeležba na svetovnem prvenstvu: Slovenska reprezentanca je na 6. svetovnem prvenstvu na Portugalskem zasedla 7. mesto.

Leto 2005

• Novo vodstvo KTK RZS: RZS je razpustila prejšnjo komisijo in potrdila novo sestavo s Sandijem Severjem kot predsednikom.
• Izvedba programa izobraževanja: Komisija je pripravila program za izobraževanje sodnikov za disciplino LKO.
• Pravila RZS usklajena z mednarodnimi: Pripravljena so bila nova pravila RZS, skladna s F.I.P.S.e.d. pravilnikom.
• Državno prvenstvo: Državna prvaka sta bila Boris Kelhar in Zdravko Krošelj (RD Brežice).
• Svetovno prvenstvo: Slovenska reprezentanca se je udeležila 7. svetovnega prvenstva v Belgiji, kjer je zasedla 13. mesto.

Leto 2006

• Prva generacija sodnikov: 26 kandidatov je opravilo izpit za sodnika v LKO.
• Državno prvenstvo: Na državnem prvenstvu 2006 je sodelovalo 18 ekip. Ekipni državni prvak je postala ekipa RD Celje (Aljoša Robič, Boštjan Berčon, Martin Galun).
• Nova pravila: Predsedstvo RZS je potrdilo nova pravila za tekmovanja v LKO, usklajena z mednarodnimi pravilniki.
• Udeležba na svetovnem prvenstvu: Reprezentanca se svetovnih ribiških iger na Portugalskem ni udeležila. Ekipe uvrščene v reprezentanco 2006 so kasneje tekmovale na svetovnem prvenstvu 2007 v Srbiji.

Leto 2007

• Nadaljevanje dela po smernicah: 21 kandidatov za sodnika LKO se je v mesecu marcu udeležilo izobraževalnega seminarja.
• Državno prvenstvo: Registriranih je bilo 42 tekmovalcev. Izvedene so bile 4 tekme v A ligi, vključno z izvedbo prve tekme izven Slovenije (na Hrvaškem).
• Udeležba na svetovnem prvenstvu: Slovenska reprezentanca je bila na 9. svetovnem prvenstvu v Srbiji uvrščena na 17 mesto.
• Mednarodno sodelovanje: KTK RZS je začela sodelovati pri organizaciji mednarodnih pokalnih tekmovanj.

Leto 2008

• Pomanjkanje sodniškega kadra: Od 26 sodnikov z licenco LKO je bilo pripravljenih na delo brez povračila stroškov le še 8.
• Državno prvenstvo: Izvedene so bile 4 tekme v A ligi. Ekipni državni prvak je postala ekipa RD Brežice (Zdravko KROŠELJ, Samir KADIĆ in Stiven KADIĆ).
• Udeležba na svetovnem prvenstvu: Slovenska reprezentanca se 10. svetovnega prvenstva v Južno Afriški Republiki ni udeležila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.

Zaključek

Pot TPK RZS LKO, polna izzivov in prelomnic, se nadaljuje tudi danes, saj podkomisija še vedno aktivno sodeluje pri izobraževanjih, organizaciji državnih prvenstev ter krepitvi mednarodnega sodelovanja.

V prihodnji številki glasila Ribič bomo nadaljevali z zgodbo o KTK RZS ter predstavili naslednja poglavja njenega delovanja, vključno z novimi izzivi, ki so oblikovali prihodnost tekmovalnega krapolova v Sloveniji.

Aleksander Kolar,

Predsednik TPK RZS LKO

Vir: Arhiv TPK RZS LKO