Davčni vidiki sponzoriranja in donacij

    Sponzoriranje

    DAVČNI VIDIKI SPONZORIRANJA

    A) UVOD

    SPONZORIRANEC mora sponzorju po izpolnitvi pogodbeno dogovorjenih obveznosti na osnovi medsebojne sponzorske pogodbe izstaviti račun. Pri sponzoriranju gre za pogodbeno razmerje, pri katerem se sponzor obveže sponzorirancu izročiti določena sredstva (denarna ali materialna), sponzoriranec pa se v zameno za prejeta sredstva obveže opraviti pogodbeno dogovorjene storitve (npr. oglaševanje, promocija …).

    B) DAVČNO PRIZNANI ODHODKI

    Z VIDIKA obdavčitve poslov sponzorstva je najpomembnejša natančna opredelitev posameznih vrst protiuslug, ki vključuje opis načina in obsega izvedbe ter vrednost teh protiuslug. Če posel sponzoriranja ni pogodbeno opredeljen oz. sklenjena pogodba ne vsebuje vseh ključnih elementov, so odhodki na strani sponzorja davčno nepriznani odhodki in ne znižajo davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. Posel sponzoriranja je v celoti davčno priznan odhodek le, če sponzorska pogodba vsebuje vse potrebne elemente.

    DAVČNI VIDIKI DONACIJE

    A) UVOD

    PRI donatorski pogodbi je donacija denarni tok, ki mu ne sledi protiusluga v blagu ali storitvah. Prejemnik donacije zato donatorju ne izstavi računa ampak (na njegovo zahtevo) samo potrdilo o donaciji.

    B) DAVČNA OLAJŠAVA

    DONACIJA se ne obravnava kot davčno priznan odhodek. Samostojni podjetniki in gospodarske družbe lahko donirana sredstva uveljavljajo kot davčno olajšavo. Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06) v prvem odstavku 66. člena ter Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06) v 59. členu določata, da se za dane donacije prizna davčna olajšava pod naslednjimi pogoji:

    1. Donacija se prizna kot davčna olajšava za sredstva, dana v denarju ali v naravi (torej tudi v obliki izdelkov, blaga ali storitev).
    2. Donacija se prizna kot olajšava do zneska 0,3 % obdavčenega prihodka davčnega obdobja, če je dana za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in verske namene prejemnikom, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih.
    3. Donacija se prizna kot dodatna olajšava do zneska 0,2 % obdavčenega prihodka, če je dana za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu in so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih.

    Če davčni zavezanec olajšave, ki se priznava do višine 0,2 % obdavčenega prihodka, ne more v celoti koristiti oz. uveljaviti v letu izplačila donacije, lahko znesek neizkoriščene olajšave prenese in koristi v naslednjih treh davčnih obdobjih.

    C) DONACIJA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ALI GOSPODARSKE DRUŽBE FIZIČNI OSEBI

    DONACIJA samostojnega podjetnika ali gospodarske družbe fizični osebi se obravnava kot darilo. Ta bo pri prejemniku obdavčena z dohodnino, pri darovalcu pa se ne bo priznala kot davčna olajšava za donacije.

    D) DONACIJA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ALI GOSPODARSKE DRUŽBE DRUGEMU SAMOSTOJNEMU PODJETNIKU ALI GOSPODARSKI DRUŽBI

    TAKŠNA donacija se pri prejemniku donacije šteje med obdavčljive prihodke, pri darovalcu pa se ne priznava kot davčna olajšava.

    E) DDV

    V SKLADU s 15. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/02) donacija ni predmet DDV, če gre za denarna sredstva, ki so izplačana osebam, ki so ustanovljene npr. za humanitarno dejavnost in če pri tem ne gre za opravljeno dobavo blaga oz. storitev.

    Vir: Donacija.si